»In pri dvoboju lahko tudi zmagaš. Se pravi, bi bil prevod lahko celo boljši. Čeprav pravijo, da to potem ni več prevod.«

»Moj oče je bil profesor slovenščine na celjski gimnaziji, eden iz prve generacije, ki je diplomirala in doktorirala iz slavistike na ljubljanski univerzi. Bil je zasvojen s knjigami. Naše edino premoženje so bile knjige. Kupoval je vse, kar je izšlo. Imel je majhno profesorsko plačo, družina pa je bila vsako leto večja. Tako sem bil tudi jaz zasvojen s knjigami.«

»Za konec se ustavimo še ob naslovu knjige in ob vprašanju, zakaj Penelopa in ne Odisej, V knjigi je Kajetan Gantar takole pojasnil: 'Mene […] je bolj kot Odisej in njegove blodnje, avanture in zvijače privlačila Penelopa, ki se mi je zdela veliko bolj pametna in modra kot njen premeteni soprog, […] a sem v njegovi prebrisani pameti pogrešal tisto globinsko etično dimenzijo, ki sem jo občudoval pri Penelopi.'«

»Če kakor ti imel bi moč besed,da vanje bi kot radgonsko peninopretakal slavno rimsko zgodovino,poslal bi ti kaj več kot slab sonet.«

»Noben prevod ni tako dober, da ne bi mogel nastati boljši.«

»Pa ne kot nezaupnico do prevodne mojstrovine mojega nepozabnega akademskega učitelja in mentorja Sovreta, ampak ker me navdaja občutek, da bi lahko ob prevajanju te pesnitve še enkrat podoživljal vznemirljivo odisejado svoje življenjske poti.«

»Kajetan Gantar pred davnimi leti ni mislil na srednješolsko občinstvo, a je bila njegova oddaja o Sofoklejevi dramatiki tako dobra, da smo jo lahko mirno uvrstili v svoj cikel.«

»Prevajalski cilj oz. prevajalski ideal naj bi bil – tako so nas na fakulteti učili –, da ne sme veljati načelo dobesednega prevajanja, ampak načelo dinamične ekvivalence.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«